FIZIČNO NASILJE - PRETEPANJE

Ali te kdo poriva, ščipa, spotika, pljuva, vleče za lase …?
Te je že kdo kdaj udaril?
Ali poznaš oz. si videl koga, ki pretepa?

Fizično nasilje je vse, kar nekdo tebi - tvojemu telesu ali tvojim stvarem naredi na silo in proti tvoji volji. Najpogostejše oblike fizičnega nasilja so udarci in pretep. Fizično nasilje je tudi nasilno reševanje konfliktov, prerivanje, povzročanje bolečine drugi osebi, odvzem osebnih stvari, fizično zapiranje ali zavezovanje nekoga (nekoga zapreš nekam in ga zavežeš) ali celo davljenje. Pomembno je, da veš, da je tudi klofuta oblika fizičnega nasilja in je kot takšna nesprejemljiva. V Sloveniji so vse oblike fizičnega nasilja strogo prepovedane z zakonom.

• To, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda. Tisti, ki je nasilen, ravna narobe.
• Tvoj cilj naj bo, da greš čim prej stran, na varno. Pridi v UNICEF-ovo Varno točko.
• Poskušaj ostati miren, čeprav vemo, da je to zelo težko.
• Če si upaš, jih poglej v oči in reci, naj nehajo.
• Ko imaš priložnost, steci stran.
• Ne molči! Povej staršem, učiteljem, drugim osebam, ki jim zaupaš. Poišči pomoč.

Če vidiš pretep, skušaj poklicati pomoč. Pri tem poskrbi, da boš varen/a. Če so udeleženci v pretepu večji in starejši kot ti, je najboljše, da na pomoč pokličeš odraslo osebo. Pogosto lahko pomagaš že s tem, da si priča – torej da se ne obrneš stran in se pretvarjaš, da nasilja nisi videl/a. Če je otrok tepen s strani odraslega ali starejšega od 14 let, lahko pokličeš policijo, saj je to nezakonito. V tem primeru bo policija raziskala, kaj točno se je zgodilo.

• Povej odrasli osebi, ki ji zaupaš (starši, sorodniki, učitelji, mamina prijateljica ...).
• Prijatelj, ki ti bo nudil oporo.
• UNICEF-ove Varne točke
• TOM telefon 116111
• Policija 113
• 080 11 55 SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja

SAMOPOŠKODOVANJE – REZANJE

Si opazil, da ima sošolec/sošolka na telesu brazgotine ali rane od rezanja?
Si kdaj sam povzročaš bolečino, ko ti je težko?
Se počutiš bolje, če se porežeš?

Samopoškodovanje je namerno ravnanje, ki ni posledica nesreče. Mladostnik se zanj odloči z namenom, da bi zmanjšal bolečino ali stisko. Gre za različne oblike vedenja, s katerimi mladostnik poškoduje svoje telo in s svojim ravnanjem povzroči bolečino. Poznamo več oblik samopoškodovanja: puljenje las, samo ugrizi, rezanje, praskanje, ožigosanje oziroma povzročanje opeklin, preprečevanje celjenja ran ...
S takšno obliko vedenja si posameznik olajša psihološko stisko in negativna čustva, ki jih občuti (bes, obup, žalost, jeza) - ko boli fizično, ne boli več toliko psihično. Poleg tega se zraven sprožijo hormoni endorfini, ki blokirajo bolečino in poskrbijo za občutek olajšanja, hkrati pa povzročajo odvisnost, zato posameznik nadaljuje s tovrstnim delovanjem.
Takšno vedenje lahko prepoznamo po znakih, kot so npr. nošenje majic z dolgimi rokavi in dolgih hlač, čeprav je vroče, izogibanje aktivnostim, v katerih je vidno izpostavljena večja površina kože (kopanje), prekrivanje ran na zapestju s ''teniškimi trakovi'', posedovanje ostrih predmetov itd.

• Posameznik se samopoškoduje zato, da se izogne in ubeži temu, kar čuti. Vendar, dokler se izogiba temu, kar čuti, ne more najti poti do celjenja!
• Zaposli se s čim, kar rad počneš – pojdi na sprehod, v naravo, delaj kaj kreativnega, z rokami, telesom, vse z namenom, da preusmeriš misli.
• Zapiši na papir vsa svoja negativna čustva. Napiši pisma vsem osebam do katerih gojiš negativna čustva. Napiši vse, kar te boli, teži, mori … in potem popisane papirje zažgi (ob tem pa ne pozabi na varnost)!
• Ko začutiš potrebo, da se režeš, uporabi nekaj drugega, manj nevarnega – npr. led, ki skeli, vendar te ne poškoduje ali nosi na roki elastiko, ki jo nateguješ in nato sprostiš. Lahko se tudi stuširaš s hladno vodo.
• Če se režeš in ne moreš nehati, MORAŠ zbrati pogum in povedati nekomu, ki mu zaupaš.
• Lahko se obrneš na katerokoli izmed organizacij, ki pomagajo otrokom. Prisluhnili bodo tvojim težavam, ki so te pripeljale v situacijo, da se režeš, in ti jih pomagali razrešiti.
• Ne skrbi! Vse težave so rešljive – morda ne takoj in ne na način, kot ti želiš, pa vendarle nič ne ostane samo črno za vedno.
• Če se režeš zaradi težav doma, se lahko fizično umakneš v Krizni center. Tam lahko ostaneš do 3 tedne in strokovni delavci ti bodo pomagali pri rešitvi tvojih težav.

• Ne sodi. Če sodimo, le pripomoremo k temu, da posameznik nadaljuje s tovrstnim početjem.
• Ponudi razumevanje, poslušanje težav, zaupnost, podporo in pomoč.
• Za posameznike, ki se režejo, je pomembno, da se čutijo ljubljene ne glede na to, kako se počutijo.
• Spodbudi k iskanju primerne pomoči. Otroški psiholog, svetovalec, psihoterapevt je lahko dobra možnost.

• Prijatelji
• Družina in ostali zaupanja vredni odrasli
• http://tusmo.si/
• http://www.tosemjaz.net/
• Svetovalni centri za otroke in mladostnike
• UNICEF-ove Varne točke
• TOM telefon 116111

IGNORIRANJE, OSAMLJENOST

Ali imaš občutek, da nihče ne želi biti tvoj prijatelj?
Ali se nihče noče s tabo igrati, sedeti s tabo pri pouku, deliti s tabo sobe na taboru, te ne vabijo na zabave?
Ali te sošolci namerno ignorirajo in izključujejo?

Izključevanje je ignoriranje in izločanje iz družbe, ko se otroci npr. ne želijo pogovarjati, družiti ali igrati z določenim vrstnikom, ne želijo sodelovati z njim/njo pri učenju, sedeti za isto mizo. Izključevanje se pogosto dogaja tudi v prostočasnih aktivnostih (npr. šport) ali na spletu. Izključevanje je zelo težko za tistega, ki ga doživlja, saj mu sporoča, da ni vreden, da ga nihče ne mara. Pogosto se izključevanje dogaja »drugačnim«, otroci pa jih izključijo, ker ne razumejo njihove »drugačnosti«.

• Zavedaj se, da smo si vsi različni in da se za vsakega najdejo prijatelji.
• Poskusi navezati stik s kom drugim v razredu/skupini.
• Ostani močen in ne pokazi da ti pride do živega.
• Ne trudi se priti v skupino, ki te je izločila – izločevanje se bo le povečalo.
• O tem, kar se ti dogaja, povej staršem, učitelju.
• Pridi in zaupaj svojo težavo v Varni točki.

Če ne želiš biti prijatelj z nekom, to še ne pomeni, da ga izključuješ. Če opaziš, da se to dogaja tvojemu vrstniku, na to opozori v razredu in sprejmi vrstnika v družbo. Opozori tudi pomembne odrasle, predvsem starše in učitelje, da se bodo vključili v reševanje problema.

• Vrstnik/vrstnica
• Osebje v šoli
• Zaupnik v družini
• UNICEF-ove Varne točke
• TOM telefon 116111

ZMERJANJE, ZASMEHOVANJE

Ali se ti dogaja, da te kdo zafrkava? Zmerja? Se ti posmehuje? Te heca?

Zafrkavanje je najbolj pogosta oblika verbalnega nasilja. Pomeni, da se nekdo norčuje iz tebe, zato, da te prizadene, te kliče z nadimkom ali besedo, ki ti ni všeč itd. Je najbolj pogosta oblika nasilja in vsak otrok se sreča z njo. Navadno se začne s šalo, vendar se lahko kasneje stopnjuje do nesramnosti in žalitve in ti lahko povzroči veliko bolečino.

• To, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda. Tisti, ki je nasilen, ravna narobe.
• Če zmoreš, se nehaj jeziti/razburjati/biti žalosten, ko te zafrkavajo. Ko bodo videli, da njihovo zafrkavanje pri tebi nima učinka, bodo prenehali.
• Če si upaš, reci, naj nehajo in da ti ni všeč, če te zmerjajo.
• Ne molči! Povej staršem, učiteljem, drugim osebam, ki jim zaupaš. Poišči pomoč.

Zelo pomembno je, da sam ne spodbujaš te igre, čeprav je lahko zabavna. Lahko pomagaš s tem, da se vmešaš in rečeš storilcem, naj nehajo. Če opaziš, da se to dogaja tvojemu vrstniku, na to opozori v razredu. Če se nekomu to dogaja pogosto in ti to veš, je pomembno, da najdeš pomoč in podporo odraslih oseb.

• Tvoj prijatelj/prijateljica
• Osebje v šoli - razrednik, svetovalna služba
• Družina
• TOM telefon 116111
• Policija 113

POTREBA PO VARNEM ZAVETJU

Si se izgubil, ne veš kje si, ne poznaš ulice, ne poznaš soseske, si v neznanem mestu?
Te kdo zasleduje?
Bi te nekdo od domačih moral priti iskat ob dogovorjeni uri, pa je pozabil?
Ne moreš poklicati domov?

Potreba po varnem zavetju ja potreba vseh nas, ko se znajdemo v neprijetnih okoliščinah.
V različnih primerih, ko se zaradi neprijetnost znajdeš na mestnih ulicah, se lahko vedno umakneš v Varne točke, kjer lahko počakaš na svoje starše in jih tudi po potrebi pokličeš. Tam te bodo zaščitili in ti ponudili pomoč.

• Poskušaj se pomiriti in vstopiti v najbližji javni prostor, kjer so odrasli, ki ti lahko pomagajo.
• Poišči najbližjo Varno točko in povej, kako ti lahko pomagajo – tam lahko počakaš na svoje domače.

• Policija 113
• UNICEF-ove Varne točke.
• TOM telefon 116111

NASILJE NA SPLETU

Ali ti kdo pošilja neprijetna sporočila prek mobilnega telefona, elektronske pošte, Facebook-a, Snapchat-a ipd.?
Ali te kdo žali, izsiljuje, grozi, obrekuje na družbenih omrežjih?
Ali je kdo prevzel tvojo spletno identiteto?

Če se ti nasilje dogaja prek spleta, mobilnega telefona ali računalnika, govorimo o spletnem nasilju. Pojavlja se predvsem kot kraja gesla in identitete, ustvarjanje lažnega profila, pisanje zlobnih, žaljivih in grozečih sporočil, obrekovanje, objava razgaljenih fotografij in izsiljevanje. Posebej je zaskrbljujoče spletno nasilništvo, ki ga v angleškem jeziku imenujemo cyberbullying (spletno ustrahovanje) in ga razumemo kot namen, da se rani drugo osebo, pri čemer gre za ponavljanje istega obrazca obnašanja, v katerem je ena stran žrtev in druga nasilnež z očitno neenakomerno razporejeno močjo (močnejši proti šibkejšemu ali skupina proti posamezniku). Poleg cyberbullyinga pa je med mladimi prisoten tudi seksting (pošiljanje golih fotografij prek SMS-/MMS- sporočil), grooming (navezovanje stika z mladoletnimi osebami z namenom spolne zlorabe), in druge oblike zlorab otrok na internetu (na primer izsiljevanje za pridobivanje golih posnetkov mladoletnih oseb, širjenje golih posnetkov mladoletnih oseb po spletu, ipd.).

• To, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda. Tisti, ki te ustrahuje, ravna narobe.
• Če si žrtev spletnega trpinčenja: ne odgovarjaj nadlegovalcu, to ga lahko še bolj spodbudi. Raje ga blokiraj, prijavi zlorabo in povej odraslemu.
• Shrani dokaze o trpinčenju: sporočila, zaslonske slike profila, klepeta ipd.
• Deluj preventivno: ne sprejemaj kogarkoli za spletnega prijatelja, gesla ne zaupaj nikomur, ne puščaj odklenjenega telefona ali odprtih profilov na javnih računalnikih – oboje lahko vodi v krajo identitete.

• Če si nema priča, nosiš del odgovornosti!
• Ne bodi tiho: povej odraslim in tudi sam najdi način, da podpreš žrtev – seveda na pozitiven način in ne z napadom na nasilneža, s tem se nasilje še nadaljuje.
• Predvsem poskrbi, da ne boš ti tisti, ki širi informacije naprej (npr. neprimerno sliko, ker se ti to zdi zabavno). Spletno nasilje je lahko tudi kriminalno dejanje (npr. če se predstavljaš za drugo osebo, njeno fotografijo uporabljaš kot svojo, če posreduješ golo fotografijo mladoletne osebe itd.). Vsako takšno dejanje lahko prijaviš na najbližjo policijsko postajo, na številko 113 ali na anonimni telefon Policije 080 1200. Če na internetu zaslediš posnetke spolnih zlorab otrok ali sovražni govor, to lahko vedno anonimno prijaviš na www.spletno-oko.si.

• Tvoj prijatelj/prijateljica
• Osebje v šoli
• Družina
• www.safe.si
• www.spletno-oko.si
• UNICEF-ove Varne točke
• TOM telefon 116111
• Policija 113

TEŽAVE DOMA

Ali se veliko kregate?
Ali kdo od tvojih staršev vsakodnevno pije alkohol?
Ali se tvoji starši ločujejo?
Ali te doma tepejo?

Težave doma so lahko zelo različne, lahko jih neposredno občutiš in doživljaš sam, imaš občutek, da te doma ne razumejo, ne poslušajo, te grobo kaznujejo, se bojiš iskrenega pogovora, se jezijo nate zaradi nečesa, kar si ali pa nisi naredil, ali pa te zanemarjajo, neprimerno skrbijo zate. Lahko pa so težave tudi takšne, da niso neposredno povezane s teboj, ampak doma slišiš in vidiš, kako se kregajo, se ne razumejo, tebi pa je ob tem zelo težko.
Pri vseh pa je nujno potrebno čim prej spregovoriti in delovati v smeri rešitve.

• Pogovor, pogovor, pogovor – ne tišči težav v sebi, čim prej jih zaupaj naprej. Najtežje je, če si sam s težavo.
• Pogovor z nekom, ki ima podobne izkušnje je lahko zelo razbremenjujoč – vidiš, da nisi sam in dobiš ideje, kako reagirati drugače.
• Pomisli, kdo v širši družini bi ti lahko prisluhnil in lahko pomagal – sestra, brat, teta, stric, babica, dedek …
• Zaupaj se učitelju, psihologinji, svetovalni delavki, oz. nekomu ob komer se počutiš varno in imaš občutek, da je vreden tvojega zaupanja.
• V kolikor je zaradi različnih situacij doma nevzdržno, se lahko umakneš v Krizni center. Tam lahko ostaneš do 3 tedne. Ob tvojem prihodu bodo strokovni delavci obvestili tvoje starše in se z njimi pogovorili.

Če veš, da se prijatelju/prijateljici dogajajo doma težke stvari, je pomembno, da si na voljo za pogovor, da prisluhneš, razumeš in se z njim pogovarjaš o teh težavah. Ne poskušaj pametovati, raje podeli svoje izkušnje in kaj pri tebi deluje, kaj ti pomaga. Če oceniš, da se prijatelju v družini dogajajo stvari, ki se mu ne bi smele, ga spodbujaj, da o tem spregovori z odraslo osebo, ki ji zaupa.

• Povej odrasli osebi, ki ji zaupaš (drugi sorodniki, učitelji, strokovni delavci).
• Prijatelj, ki ti bo nudil oporo.
• UNICEF-ove Varne točke
• TOM telefon 116 111
• Policija 113
• 080 11 55 SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.
• Krizni center

TEŽAVE V ŠOLI

Se izogibaš šoli, ker se tam ne počutiš prijetno?
Imaš težave z učno snovjo?
Ali se bojiš strogega učitelja, ki te ima na piki?

Težave v šoli so lahko zelo različne – ne znaš/ne razumeš učne snovi, se ne počutiš dobro v razredu, nimaš prijateljev, te zafrkavajo … Pomembno je, da najprej ugotoviš, kaj je tisto, kar ti predstavlja problem in da potem poiščeš pomoč nekoga, ki ti lahko pomaga.
Če imaš težave z učno snovjo, vedi, da obstajajo načini, kako se naučiti še tako grozno in težko snov. In ne pozabi – vaja dela mojstra, če mojster dela vajo!

• Če ne razumeš snovi, se lahko vključiš v dopolnilni pouk ali prosiš učitelja, da ti ponovno razloži.
• Zaupaj se razredniku, pogovori se, da ne razumeš snovi.
• Poišči nekoga, ki zna učno snov boljše od tebe in ti lahko razloži.
• Prosi za dodatno razlago sošolko, prijatelja, starejšega brata/sestro, starše…
• Poišči inštrukcije.
• Delaj dodatne vaje.
• Obišči najbližji Mladinski Center.
• Pridi v UNICEF-ovo Varno točno.

• Sošolka/sošolec
• Zaupnik v družini
• Osebje v šoli
• UNICEF-ove Varne točke
• Mladinski centri (v Mladinskih centrih nudijo učno pomoč!)
• TOM telefon 116111

SPOLNO NADLEGOVANJE ALI SPOLNA ZLORABA

Se te kdo dotika na način, ki ga ne želiš?
Ti pošilja sporočila z vsebino, ki namiguje na spolnost?
Te sili, da počneš stvari, ki jih ne želiš?

Spolno nadlegovanje je dejanje druge osebe usmerjeno na spolnost, ki se ponavlja in je zate neprijetno (npr. nekdo se te vedno dotika, je preblizu tebe, ti pošilja opolzka sporočila). Torej če je nekaj zate neprijetno in ti tega nočeš, druga oseba pa to še vedno počne, govorimo o nadlegovanju ali celo zlorabi.
O spolni zlorabi otroka govorimo takrat, ko oseba izkoristi zaupanje otroka, da zadovolji svoje spolne potrebe oz. vsili katerokoli spolno vedenje, ki ga ti nočeš. To je lahko razkazovanje golote, otipavanje spolnih organov, poljubljanje na neprimeren način, vsiljevanje pogovora o spolnosti, fotografiranje golote, kazanja pornografije otroku, prisilni spolni odnos ….
Vedno bolj pogosto se za namen spolnih zlorab uporablja tudi splet. Vsaka oblika spolne zlorabe ima izjemno hude posledice za otroke. Spolna zloraba pogosto ostane prikrita, saj je je žrtev SRAM, da se ji to dogaja. Tudi storilci najpogosteje govorijo žrtvi, da je sama kriva in da je izzivala. TO NIKOLI NI RESNICA, je le orodje, da storilec nadaljuje s svojim početjem. Spolna zloraba je kriminalno dejanje.

• To, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda. Tisti, ki je nasilen, ravna narobe.
• Spolna zloraba ni NIKOLI tvoja krivda!!! Kriv je tisti, ki spolno nadleguje/zlorablja otroka!
• Če se ti kaj takšnega dogaja, je najbolj pomembno, da se to neha, zato MORAŠ zbrati pogum in povedati nekomu, ki mu zaupaš.
• Če poveš nekomu in ti ne verjame, ne obupaj. Spolna zloraba je težka reč celo za odrasle in se potem včasih raje pretvarjajo, kot da tega ni. Najdi nekoga, ki ti bo pomagal!!! Morda se obrni na prijatelja/ico in skupaj poiščita pomoč.
• Lahko se obrneš na katerokoli izmed organizacij, ki pomagajo otrokom. Oni ti bodo razložili, kakšen je postopek. Spolna zloraba je kriminalno dejanje in zato reševanje primera prevzame policija in Center za socialno delo.
• Ne skrbi! Ko bodo primer v roke dobile strokovne institucije, bodo poskrbeli za to, da te zaščitijo.
• Lahko se fizično umakneš tudi v Krizni center. Tam lahko ostaneš do 3 tedne in strokovni delavci bodo prevzeli obravnavo tvojega primera.

Spolna zloraba je kaznivo dejanje, zato, v kolikor veš za takšen primer, moraš nujno obvestiti odraslo osebo, ki ji zaupaš. Biti žrtev spolne zlorabe je zelo težka in kočljiva situacija, ki jo spremlja veliko občutkov samoobtoževanja, krivde, jeze in strahu, kar preprečuje iskanje pomoči. Pogosto je storilec tudi nekdo, ki ga otrok pozna (član družine ali kroga prijateljev), kar preprečuje razkrivanje storilčeve identitete.
Če želiš pomagati, je dobro, da najprej daš občutek, da ti lahko zaupa, da ne boš sodil in nič naredil proti njegovi volji. Pomembno je, da daš sporočilo, da se mu nekaj takega ne sme dogajati in da je potrebno ukrepati.

• Povej odrasli osebi, ki ji zaupaš (starši, sorodniki, učitelji, mamina prijateljica ...).
• Prijatelj, ki ti bo nudil oporo.
• Oseba v šoli, ki ji zaupaš – razrednik, šolski psiholog itd.
• Združenje proti spolnemu zlorabljanju 080 28 80
• Organizacije, namenjene pomoči otrokom: Krizni center, Center za pomoč mladim itd.
• UNICEF-ove Varne točke
• TOM telefon 116 111
• Policija 113
• 080 11 55 SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja.

eVarna točka ti zagotovi varno pribežališče na spletu. Na pobudo policije jo je ustanovil UNICEF Slovenija skupaj s Centrom za Varnejši internet, ki deluje na Fakulteti za družbene vede, in GPU, Upravo kriminalistične policije.